Krivice zapisane v slovenski ustavi

[anonimno@gov.si]

Najprej bi se vam rad opravičil, ker sem za način obveščanja javnosti uporabil nenaročeno pošto (angl. spam), ki ste jo nekateri prejeli tudi večkrat. Na izbiro pa nisem imel druge možnosti, saj me slovenski javni mediji niso podprli. Javnim medijem sem poslal svoje prvo pismo, ki je v celoti objavljeno tudi v tem (v drugem delu pisma).
Slovensko javnost bi želel upozoriti na krivice, ki so zapisane v naši ustavi in zakonih. Opozoril bi na krivico, ki doleti vse moške - služenje vojaškega roka. Prosim, da moje pisanje vzamete skrajno resno, saj lahko skupaj to državo naredimo res demokratično. In kaj če se vas to ne tiče? Če ste že odslužili vojaški rok? Če niste moškega spola? Potem pomislite na svoje otroke. Če pa jih že imate in če so dovolj stari, pa jih vprašajte, če si oni želijo služiti vojaški rok. Pogovarjal sem se tudi z že precej moškimi, ki so že odslužili vojaščino, pa so rekli, da jim ni bilo nič hudega. Pa ne vem, koliko so bili njihovi odgovori iskreni, saj so na vprašanje, če bi šli služiti vojaščino še enkrat, kot iz topa vsi odgovorili: "Ne.".
To pismo je bilo poslano na približno 50000 naslovov elektronske pošte slovenskih državljanov. Prosim vas, da ga posredujete naprej, da bo za to izvedelo čim več ljudi. Če pa je v vaši moči, da ga objavite v javnem mediju, ali na kakšen drug način pomagate pri spreminjanju ustave, se vam tudi za to že v naprej najlepše zahvaljujem. Če bi radi stopili v stik z mano, mi lahko pišete na elektronski naslov vojaskiobveznik@yahoo.com.
Srečno novo leto 1999 in upam, da bomo do novega tisočletja živeli že v pravičnejši državi.

Pozdravlja vas
		Vojaški Obveznik

V nadaljevanju pisma je objavljena tudi ustavna pritožba, ki je bila poslana na dva elektronska naslova ustavnega sodišča (arne.mavcic@usd.sigov.mail.si, robert.mozina@usd.sigov.mail.si). Ustavna pritožba mora biti vložena pisno, nikjer pa ne piše, da je ne morem vložiti s pomočjo elektronske pošte. Javno jo objavljam zato, ker bo brez vaše podpore enostavno preslišana.

---------------------------------------------------------------------

USTAVNA PRITOŽBA

Vlagam ustavno pritožbo, saj menim, da je v ustavo in zakone zapisana krivica, ki se izvršuje nad vsemi moškimi državljani.

V ustavi je zapisano:
14. člen: (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
32. člen: (svoboda gibanja) Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.
53. člen: (zakonska zveza in družina) Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. 

V zakonu o vojaški dolžnosti je zapisano:
1. člen: Vojaško dolžnost izvršujejo v miru in v vojni moški državljani pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
Pri izvrševanju vojaške dolžnosti v skladu s tem zakonom lahko sodelujejo tudi ženske.
31. člen: Služenje vojaškega roka se na nabornikovo prošnjo odloži:
- 1. odstavek, 7. točka: naborniku, ki po predpisih, ki urejajo varstvo družin oseb na obvezni vojaški službi, izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa edinega hranilca družine, če bi z njegovim odhodom na služenje vojaškega roka njegova dužina zašla v težak materialni položaj, dokler te okoliščine trajajo, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolnijo 27 let;
38. člen: Nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah, lahko uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti in vojaški rok služi brez orožja ali opravi nadomestno civilno službo.
Nabornik lahko ugovor vesti vojaški službi uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Razloge, zaradi katerih nabornik uveljavlja ugovor vesti, mora potrjevati splošni način življenja in ravnanja nabornika.
Ugovor vesti vojaški dolžnosti pod pogoji iz prvega in prejšnjega odstavka lahko uveljavlja tudi vojaški obveznik med služenjem ali po služenju vojaškega roka v skladu s tem zakonom. Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, je dolžan opraviti 30 dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja.
Program usposabljanja za opravljanje nalog zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Kot pravi 14. člen ustave, so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. S 1. členom zakona o vojaški dolžnosti pa država dela razlike med moškim in ženskim spolom, saj vojaško dolžnost izvajajo v miru in vojni moški državljani, skladno z zakonom pa lahko sodelujejo tudi ženske.
38. člen zakona o vojaški dolžnosti omogoča tudi civilno služenje vojaškega roka, kar pa ni nič drugega, kot prisilno delo, saj mora delo posameznik opravljati proti svoji volji in brez ustreznega finančnega nadomestila. Država s tem priznava, da je prostovoljnih vojakov premalo, če ne kar nič.
53. člen ustave pravi, da država varuje družino, v 31. členu zakona o vojaški dolžnosti pa piše, da se služenje vojaškega roka lahko odloži, če je vojaški obveznik edini hranilec družine, zaradi tega pa bi njegova družina zašla v težak materialni položaj, vendar najkasneje do konca septembra. In kako varuje država družino po septembru?

Vsakemu človeku, ki proti svoji volji služi vojaški rok (kar po naši zakonodaji ni mogoče za ženske), so storjene naslednje krivice:
- omejevanje svobode;
- vsiljevanje proti volji posameznika;
- izguba prihodka.
Torej problema ni mogoče rešiti na način, da bi uvedli obvezno služenje vojaščine tudi za ženske, saj bi s tem število ljudi, katerim je bila storjena krivica, le povečali. Zato predlagam sledeče spremembe v ustavi in zakonodaji naše države:
- vsak posameznik se lahko prostovoljno odloči za služenje vojaškega roka;
- država organizira profesionalno vojsko.

Predlagam pa še naslednjo rešitev, kako financirati profesionalno vojsko. Država lahko uvede poseben davek na NEsluženje vojaškega roka, katerega bi plačevali vsi državljani (ne glede na spol), ki (še) niso služili vojaškega roka. Ta rešitev je pravična, saj je državljan, ki se je odločil za služenje vojaškega roka, utrpel izgubo prihodka - se pravi je svoj čas (čas pa je denar), poklonil državi in tako ta davek plačal v enem kosu. Na ta način bi vsi državljani prispevali k obarmabi države - na tak ali drugačen način, imeli pa bi svobodno voljo izbire. Seveda pa tisti, ki prostovoljno odslužijo vojaški rok, ostanejo v rezervni sestavi vojske in so zaradi tega doživljensko oproščeni plačevanja tega davka.
Na ta način bi sredstva za potrebe profesionalne vojske porazdelili na ramena vseh državljanov (in to na obroke in ne v enem kosu), razen na tiste, ki se odločijo za služenje vojaškega roka (oziroma so ga že odslužili) - za te pa novi zakon ne bi predstavljal nobene razlike glede na sedanjega.
Na ta način torej ne bi posamezniku ničesar vsiljevali, njegova svoboda ne bi bila omejena (kdor bi se odločil za služenje vojaščine, bi se prostovoljno), financirali pa bi vojsko vsi državljani enakomerno. Država bi imela profesionalno vojsko, ki bi bila toliko večja, kolikor manj državljanov bi se odločilo za prostovoljno služenje - sredstva pa bi bila zagotovljena, saj bi se s tem avtomatsko povečalo tudi število plačevalcev davka na nesluženje vojaškega roka.

1.1.1999 v Sloveniji,  Vojaški Obveznik
---------------------------------------------------------------------


Prilagam še svoje prvo pismo, s katerim sem želel javnost obvestiti s pomočjo javnih medijev, ki pa mojega pisanja niso vzeli ravno resno.



To pismo pišem z namenom, da opozorim na krivice v naši državi, saj je že skrajni čas, da se glede tega kaj ukrene.
Pokazal bi rad na diskriminacijo spolov, in na nasprotja zapisana v naši ustavi.

Ustava pravi:
1. člen: Slovenija je demokratična republika.
14. člen: (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.
32. člen: (svoboda gibanja) Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej.
53. člen: (zakonska zveza in družina) Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. 

Na vse člene se bom skliceval v nadaljevanju tega pisma, v nasprotju pa sta si že 14. in 32. člen, saj naj bi bili v državi vsi ljudje enakopravni, nekaterim ljudem pa se omeji pravica gibanja, če je to v interesu obrambe države. In komu se omejijo te pravice - najpogostejši primer so vojaki, ki služijo vojaški rok. Kot pravi zakon, vojaščino morajo služiti moški, ženske pa jo lahko. Torej si spola v naši državi nista enakopravna. Moškim je tako odvzeta svoboda gibanja (in še katera druga), pri čemer je edini zločin, ki so ga storili le ta, da so se rodili kot moški.
Služenje vojaščine je:
- omejevanje svobode;
- vsiljevanje proti volji posameznika (kar sklepam po tem, da je služenje vojaščine omogočeno ženskam, pa jih ravno ne srečujemo mnogo po vojašnicah);
- izguba prihodka posameznika - gmotna škoda (53. člen ustave zavezuje državo k varstvu družine, ki kaj hitro lahko postane socialno ogožena pri izgubi morda edinega prihodka v družini).

Pri sprejemanju ustave ni bila upoštevana volja manjšine - vojaških obveznikov, ki po večini nočejo služiti vojaškega roka. Če drži 1. člen ustave in z njim demokracija, bi morali upoštevati tudi voljo te manjšine. Država skrbi za etnične manjšine, za starostne pa ne.

Ker bi s tem, da za ženske uvedemo služenje vojaščine (konec koncev je tudi civilno služenje le slab izgovor države za prisilno delo njenih moških prebivalcev, saj tudi ženske zmorejo opravljati veliko večino teh del), pridobili enakopravnost državljanov, pa zločin nad posameznikom ne bi bil nič manjši. Rešitvi za to situacijo sta torej le dve (ali kombinacija obeh):
- vsak posameznik se lahko prostovoljno odloči za služenje vojaškega roka;
- profesionalna vojska.

Naj poudarim, da v času pred Napoleonom ni bilo obvezne vojaščine, torej vedno ni bilo tako in nikjer ne piše, da mora vedno ostati tako. Prav tako je tudi sklicevanje na druge države, kjer imajo podobna določila v ustavi, le slab izgovor, saj obstajajo tudi države s smrtno kaznijo, pa se ne zgledujemo po njih. Raje se zgledujmo po državah, ki že imajo profesionalno vojsko.
Seveda imamo v Sloveniji tudi varuha človekovih pravic in zakon o varuhu človekovih pravic, ki pa je napisan s figo v žepu, kar je logično, saj mora delovati v interesu države, ne pa človeka, kateremu je namenjen.
Gotovo pa je največji krivec za zakon, ki diskriminira moške, škodoželjnost ljudi. Zakone in ustavo so pisali po večini moški, ki so vsi že odslužili vojaški rok. In "če sem jaz moral skozi to, potem naj gredo še drugi".

Ker se v naši državi vse prepočasi dogajajo spremembe, sem se odločil za boj proti krivicam v ustavi s pomočjo:
- obveščanja prek javnih medijev;
- ustavne pritožbe;
- študentskega parlamenta;
- študentskih demonstracij;
- množičnega bojkota služenja vojaščine.

Moram priznati, da sem tudi sam vojaški obveznik, saj se ljudje le redko lotimo reševanja problemov, ki se nas ne tičejo. Morda je razlog za to prekratko bivanje posameznika na tem svetu.

Pismo sem poslal na naslednje naslove, saj je v rokah vseh vas moč spreminjanja države:

- Dijaška organizacija Slovenije (dijaki@sou.uni-lj.si)
- Študentska organizacija Slovenije, Študentska vlada, Študentski parlament (upravitelju webmaster@sou.uni-lj.si, ki ga prosim, da to pismo posreduje predsednikom teh organizacij)
- Ustavno sodišče (robert.mozina@usd.sigov.mail.si)
- Ministrstvo za obrambo (soj@pub.mo-rs.si)
- Vladi RS, Parlamentu RS, g. Milanu Kučanu, g. Janezu Drnovšku, Ministrstvu za pravosodje (upraviteljema pavla.lah@gov.si, miran.zeljko@gov.si, katera prosim, da jim to pismo posredujeta)
- Varuhu človekovih pravic (upravitelju zoran.perse@varuh-rs.si, ki ga prosim, da to pismo posreduje g. Ivu Bizjaku)


ČASOPISI:
- Večer (slovenija@czp-vecer.si)
- Tednik Družina (info@druzina.si)
- Slovenske Novice (novice@delo.si)
- Delo (upravitelju webmaster@delo.si, ki ga prosim, da to pismo posreduje glavnemu uredniku)
- Dnevnik (info@dnevnik.si)
- Mladina (desk@mladina.si)

RADIJSKE POSTAJE:
- Marš (radio.mars@guest.arnes.si)
- Radio Ognjišče (public@ognjisce.si)
- Radio Študent (upravitelju webmaster@radiostudent.si, ki ga prosim, da to pismo posreduje glavnemu uredniku)
- Gama MM (info-gama@gamamm.si)

TELEVIZIJSKE POSTAJE:
- RTV Slovenija (webmaster@rtvslo.si)
- POP TV (info@pop-tv.si)
- Gajba TV (gajbatv@pop-tv.si)

POLITIČNIE STRANKE:
- Liberalna stranka (ls@ls-sl.si)
- Republikanci Slovenije (res@siol.net)
- Slovenski krščanski demokrati (skd@eunet.si)
- Socialdemokratska stranka Slovenije (sds@eunet.si)
- Liberalna demokracija Slovenije (lds@lds.si)
- Nova stranka (blaz.babic@amis.net)
- Demokrati Slovenije (tone.persak@siol.net)
- Združena lista socialnih demokratov (info@zlsd.si)

Vojaški Obveznik